Ti si kriva,
jebena korona,
da je nam zdaj tako!
Ti mi braniš,
ti mi kaniš
na ulico iti kar tako!
V vsej tej prekleti rani,
ti mi sprehod braniš,
ko je meni zunaj tak’ lepo!
Ti si kriva,
ljubezniva, da čepim doma samo!
V tej pomladi lepi,
kakor da smo vsi prekleti,
videt’ je ne smemo pač zato,
ker si se s ketne snela,
nam zapela, da je pač tako.
Ne pustim si vzeti,
tega, kar je lep’ga v sveti
pa če fentam te, ti, ogrc vneti!