Navadno si sosedov ne izbiramo. Pravzaprav niti ne vemo, kakšne bomo dobili, ko si omislimo krov nad svojo glavo. Morebiti imate tisti, ki si omislite lastno hišo nekoliko več sreče, za vse nas, ki živimo v večstanovanjskih stavbah pa… več sreče prihodnjič.

Ne trdim, da ne zna biti prijetno, le srečo mora imeti človek v življenju, da mu rata življenjska loterija z nakupom stanovanja, kjer se vsi razumejo. Zna biti pa fino. Vem to. Smo kidali skupaj. In vse, kar sodi zraven.

Verjetno ima kar nekaj vas, zvesti bralci, izkušnje s sosedi. Dobra bajta ne more brez soseda, ki vse ve. In zmeraj vse ve, ne glede na problem. Sigurno jo premore skoraj vsak blok ali večstanovanjska zgradba. To vam je sosed, ki vse ve o vsem, nikar ga pa klicati na pomoč, ko se vam kaj pokvari. Ker more pa čisto nič.

Druga vrsta soseda je tista, zmeraj za vse stanovalce ve, kje so, so bili in celo to, kam bodo šli. Verjetno vedo še to, kaj mislite, ko niti sami še ne veste. Dober stanovanjski objekt premore tudi to vrsto. Če ima tak stanovalec okna obrnjena vsaj na dve strani, bo vedel vse celo o celotni soseski. Tega, če vam bo kdo sunil kolo, z veliko verjetnostjo ne bo vedel, vedel bo pa vse ostalo o vas in vseh drugih.

Tu so potem še medli sosedi, za katere sploh ne veš, da so sosedi, ker jih nikoli ne vidiš in ne slišiš. To so ene take sive miške, ki jih na sestanke ni, strinjajo se pa z vsem. Pravzaprav imam take najraje. Če se srečamo, se pozdravimo in to je vse.

Ne vem, kake izkušnje imate vi, osebno imam najraje, pod narekovajem, patrona, ki zmeraj hodi domov pozno. Kako vem? Stanujem nad parkiriščem in če mi slučajno uspe zaspati preden pride domov, me zbudi. Kaj zbudi, vrže me iz postelje! Človek očitno funkcionira ponoči. Gluh verjetno ni, ker je mlajšega letnika, ko stopi iz avtomobila, mu je pa očitno dolgčas. Ne vem, od kje pride, se pa s soprogo nimata časa pomeniti v avtu, ker se zmeraj glasno pogovarjata, ko stopita iz avta. Če ni sogovornice in vivo, model obvezno govori po mobilcu. Ne verjamem, da so vsi sogovorniki gluhi. Razmišljam o tem, da se mu verjetno zdi, da je tematika zanimiva vsej soseski, ker tiho ravno ne žlobudra. Vrhunska je pa ta, ko model pozvoni na svoj domofon in čaka na sogovornika skozi okno iz tretjega nadstropja. Kot ste razbrali iz zapisa, ni brez mobilca. Ne vem iz katerega kurnika je, je pa unikaten.

In potem imamo še soseda, ki mu uspe zmeraj ropotati, ko pošten narod še spi. Ali bi nameraval spati. Ali je hotel spati. Priznam, včasih me ima, da bi si šla sposodit vrtalnik. Zmagal je model, ki je izvrtal luknjo k sosedi. Kako vem? Moja sodelavka je bila. Pogledala ga je skozi luknjo in mu namignila, naj počne, kar hoče, le luknjo naj zamaši.

Tako, sosede sem obdelala.

P. S.: V naši hiši manjka samo še soseda, ki si venomer nekaj izposoja. Brez strahu, ne sodim v to kategorijo.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *