Ravno včeraj mi je mladenka prinesla beležko z naslovom Moja velika čarovnija. Ker nisem imela časa prej, sem jo prelistala zvečer. Priznam, raznežila me je. Gre pa v bistvu za to, da smo ljudje sposobni marsičesa, če se le odločimo, da bomo z nečim začeli. Sploh, so mi pa stopile solze v oči ob njeni spremni besedi.

No, na srečo so vsaj bolniki zadovoljni z mojim delom, če so že nekateri sodelavci prepričani v to, da sem tam zaradi njih. Naj povdarim še enkrat, sestre smo v službi zaradi bolnikov in NE zaradi odnašanja riti zdravnikom. Sestre imamo svoje delo, oboji skupaj in edino tako, pa ustrezno oskrbimo bolnika. Ni problem v pomoči eden drugemu, če je to obojestransko, fleke pa dobim, ko me sodelavec, medtem, ko se tre ljudi okoli mene, vpraša, če bom kaj delala. Kar stemni se mi, ko me vpraša, kaj delam, medtem, ko klicarim njegove kolege, da mi, meni osebno, pridejo pogledat ljudi. “Molim boga, da mine delovni čas, da se ne bom rabila praskati,” čeprav sem zapriseženi ateist. Ne vem, kaj je z dotičnim narobe, da ne vidi dela, ki ga opravljam, se mi pa vseeno zdi čudno, da še kako občuti mojo odsotnost, če, po njegovem, ne delam nič in mora, revež, vse opraviti sam. Hecno, kako vse klapa, če nič ne delam.

Povdarjam, da sestre nismo v službi zato, da bi stregle zdravnikom in ugajale njihovim lepotnim idealom, sploh pa ne zato, da bi kimale, medtem, ko se petelinijo pred študenti. Pišuka, ta mularija je na vajah zato, da se kaj nauči in ne da se smrkavce uči, kako bo njihovo delo opravljala sestra in kako se le to ponižuje! Pizda, komot dvigneš rit in vzameš tisto, kar rabiš, če imam delo, poleg tega pa nisem tvoja služkinja! Lahko pa počnem marsikaj za primerno plačilo, ja. Aja, o tem ne bi.

Zdravnik v ambulanti ima telefon in računalnik zato, da ga uporablja. Nisem noben prevajalec niti se ne nameravam prerekati z NJEGOVIM kolegom  o potrebnosti nujne preiskave. Pismeni so vsi prav toliko ali pa še bolj, da bodo znali v računalnik vnesti ustrezne napotitve, ker tudi sama nisem računalničar, temveč sestra. Mislim, da so nekateri preveč razširili pojem sestre. Le ta ni angel varuh, niti čarovnik, še manj pa štromar, temveč sestra. Samo sestra. Sestra, ki ima svoje naloge in opravila, če morda ne veste niti vi. 

Zmeraj povdarjam timski pristop, ne prenesem pa šopirjenja pred študenti. Če rabiš predpražnik, si ga kupi. Je cenejši pa še tiho je. Če rabiš sodelavko sem tu. Marsikaj obvladam, vendar zgolj popoldne in še to takrat, ko me imaš za človeka. Mislim, da (vsaj) to sem. 

Vem, razkurjena sem, predvsem pa naveličana prerekanja. Tega mi res ni treba. In ker pametnejši popusti, razmišljam o drugem delovnem mestu. Pa saj smo vsi nadomestlivi,ne? Simpl. Morda bom komu manjkala, vendar smo itak vsi nadomestlivi. 

In medtem pišem blog. Torej sem tudi blogerke vsaj malo.