Sestra v petkah - iWeb.si

Ker se bliža oktober, bi želela današnji blog posvetiti ženskam, ki so zbolele za rakom dojk. Pravzaprav se mi naslov “Mesec boja proti raku dojk” ne zdi najbolj smiseln, zdi se mi, da bi bil ustreznejši “Mesec boja z rakom dojk”. Preprečiti se ga namreč, žal, ne da, veliko se da pa narediti na zgodnjem odkrivanju te bolezni v okviru presejalnega programa DORA in seveda na osveščanju žensk, da je najpomembnejše v vseh starostnih obdobjih še zmeraj samopregledovanje. V današnjem blogu ne bom pisala o populaciji, ki ima prisotne genetske mutacije zaradi katerih se zbolevanje za rakom dojk (in drugih organov) bistveno razlikuje.

Torej, da ponovim: SAMOPREGLEDOVANJE enkrat mesečno je nujno potrebno za zgodnje odkrivanje raka dojk ne glede na leta. Je najcenejša metoda za odkrivanje te bolezni. Pomeni pa, da dojki enkrat mesečno pretipate in nadaljujete s tipanjem vse do pazduhe. Prepogosto tipanje ni priporočljivo, razen, če zatipate zatrdlinico in čez nekaj dni preverite velikost prej otipane bulice. Pri mlajših ženskah so dojke navadno vozličaste, kar je normalno. Zaradi menstrualnega ciklusa se spreminja tudi tkivo dojke, kar je tudi normalno. Bolečina v dojkah ni tista, ki bi govorila za raka dojk, torej se ne smete bati, poznati pa morate svoje telo, tudi dojke. 

Že res, da je rak dojk bil do nedavnega bolezen starejših žensk, se pa starostna meja niža, tako, da niso redkost ženske, ki zbolijo za rakom dojk pred petdesetim letom. Čeprav zboli v Sloveniji za rakom dojk skoraj vsaka sedma ženska, rak dojk ni izključno v domeni žensk. 2% letno zboli tudi moškIh. 

Poleg samopregledovanja vam svetujem, da ob kakršni koli zatrlinici v dojki (velja pa za bulice po vsem telesu) obiščete izbranega zdravnika ali ginekologa, ki vam izda napotnico za citološki pregled v najbližji pristojni zdravstveni ustanovi. Večina zatrdlin pri mlajši populaciji je benignih, torej nerakavih, vendar je potrebno, da citopatolog poda mnenje po tem, ko vam bo s tanko iglico odvzel vzorček in ga pod mikroskopom pregledal. Preiskava boli ravno toliko kot odvzem krvi, torej brez strahu. Zgodi se, da tudi citolog ne more podati mnenja, da ne gre za rakavo bolezen. V takem primeru se preiskovanko napoti na ultrazvočno preiskavo, pri kateri radiolog odvzame stebriček tkiva z nekoliko debelejšo iglo in lokalno anestezijo. 

Iz dojke lahko priteče tudi izcedek. Lahko je različih barv zaradi različnih vzrokov. Za izključitev suma na malignom, se obriše izcedek na stekelce, ki ga pod mikroskopom prav tako pregleda citopatolog. Preiskava ni boleča.

Vsekakor je potreben klinični pregled dojk z ustreznimi preiskavami po petintridesetem letu pri ginekologu ali v področnem Centru za bolezni dojk. V primeru, da bi z preiskavami potrdili malignom ali nanj posumili, boste napotemi k ustreznemu specialistu. V večini primerov, ne pa vedno, se začne zdravljenje po predhodno opravljenih zamejitvenih preiskavah operativno. Operativni poseg je odvisen od velikosti tumorja, velikosti dojke, lege tumorja, stopnje malignosti samega tumorja in pridruženih bolezni. V primeru, da je potrebno odstraniti celo dojko, je možno dojko odstraniti in jo hkrati rekonstruirati. O različnih opcijah se bolnica odloča skupaj z zdravnikom operaterjem.

O morebitno potrebnem dodatnem zdravljenju po operaciji, se odloča na mamarnem konziliju za vsako bolnico posebaj glede na histološki izvid. Včasih je dovolj operativni poseg, velikokrat pa lahko sledi še obsevanje, hormonsko zdravljenje s tabletami, kemoterapija v obliki infuzij in zdravljenje z biološkimi zdravili. Univerzalne kombinacije ni, ker se o morebitnem dodatno potrebnem zdravljenju odloča na podlagi histološkega izvida. Lahko, da bo dovolj zgolj operacija, lahko boste pa deležni vseh “dobrot”. Rak dojk namreč ni ena bolezen. Od predstopnje raka, ki se zdravi zgolj operativno, do vnetnega raka dojke, ki se začne zdraviti z kemoterapijo, ki ji sledi mastektomija (z možnostjo odložene rekonstrukcije), je še veliko drugačnih oblik in kombinacij zdravljenja. Vnetnega raka dojke z lahkoto spoznate po rdečini dojke (lahko del ali vsa dojka) in izrazito pomaranči podobni koži, če dojko nekoliko stisnete z roko. 

Ozdravitev pri raku dojk je okoli 85%, se pa še zvišuje. Pomembno je, da se bolezen zgodaj odkrije in ustrezno zdravi. Pa še nekaj je pomembno: bolnica mora zaupati zdravniku. Če mu ne, ima možnost zamenjave. Tudi specialista. 

Na spletni strani Onkološkega inštituta lahko pod rubriko Publikacije najdete različne knjižice, od samopregledovanja, do operativnega zdravljenja, rekonstrukcije dojk, citostatskega zdravljenja itd. Na vaša vprašanja so pripravljene odgovoriti tudi članice Europa Donna. S tem vam želim povedati, da z boleznijo niste same in imate možnost pogovora in svetovanja. V vsakem primeru pa vam svetujem, da si morebitna vprašanja zapišete in povprašate vse, kar vas zanima ali vam je nejasno, lečečega onkologa. Dobro informiran bolnik lažje prenese potrebno zdravljenje, ki, roko na srce, ni enostavno. 

Pa ostanite mi zdrave!

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *