Končno! Po dveh mesecih se dogovoriš s kolegico v penziji za čevape! Ne vem, kaj sem bolj nestrpno čakala: čevape, čvek s kolegico ali to, da lahko grem jest ven. Priznam, komajRead More…

Sem človek, ki se naveže na ljudi, živali in… stvari. Tako sem se navezala, navadila ali kakor koli bi temu rekli, na veš mašino. Res, da je že veteranka, ampak saj partnerjaRead More…

Kaj se to tam doli blešči? Niso to zvončki, zdaj pravi čas ni. Niso to marjetice male, ki bi se v travi bleščale. Šipek to tudi ni, niti akacija ni, ki zdajRead More…

Jutra itak niso moji dnevi, včasih se pa človek čisto preveč že zbudi utrujen. Verjetno je temu tako tudi zaradi tega, ker pač nimam vikenda, travnika, vrta, niti balkona ne, da biRead More…

Oblak, ti tam zgoraj, povej, kam si ti skril dež, mi izdaj. Zdaj suho je vse, si rastline vode žele, daj stisni še mal’ in vode jim daj.

Ponoći, ko vse še/že spi, nekaj pade, me zbudi. “Mami, a si to ti?” izleti še ona, moja hči. Samo še naša #kuža, hišna miš, boji se ko hudiča križ. Vse triRead More…

Moj mali kuža šel je na sprehod, z repkom on zdaj miga, voha vsepovsod. Moj črni kuža pod lučjo stoji, mal rumene bere, se mu ne mudi. Moj mali kuža nikamor samRead More…

Prihajajo prazniki in hočeš, nočeš mora človek kdaj pa kdaj v trgovino. Klinc pa kvas, tega imam, za drože sem pred kratkim sploh izvedela, kaj to sploh je. Vseeno rabi človek polegRead More…