Dolgo sem se tolkla po prstih, zdaj bom pa le napisala tisto, o čemer razmišljam.
Če napišem, da kurc gleda politiko, napake in zarote, virus je prisoten tukaj in zdaj. Pa še kup drugih se jim bo pridružilo jeseni.

Če smo še tako sveto prepričani, da pa sami ne bomo pristali na ventilatorju, tega ne moremo trditi za naše svojce, prijatelje, znance in morda naključne ljudi, s katerimi se srečamo v trgovini, knjižnici, galeriji… konec koncev tudi na piru, ko gre eden v, drugi pa iz skreta. Privoščimo komurkoli da zboli? Verjetno ne, če nismo ravno popolnoma neempatična osebnost. Pustimo prepucavanja vse povprek.

Da se razumemo, mask ne obožujem niti sama. Konec koncev sem se pred leti čudila folku iz Azije, ki jih je nosil. Pa zdaj? Ves svet je v maskah! Nisem najbolj pametna, še manj se za tako imam, ampak hej, valjda ni ves svet glup, da se duši pod maskami, če to vsaj malo ne omili okužb. Valjda so bolj šolani ljudje kot sem sama, ugotovili da pa maske vendarle omilijo širjenje virusa. Nisem napisala, da preprečujejo širjenje, da se razumemo.

Če mislimo, da bomo z maskami rešili svet in državo, se motimo. S takim rokovanjem, srčki dragi, nismo storili skoraj nič. Pa ne mislim samo tega, da so maske vsepovsod drugje, le tam, kjer bi morale biti, ne. Ko se masko nadene, se je ne dotika! Sname se jo z umitimi ali razkuženimi rokami. Navadno so za enkratno uporabo. Tiste, doma sešite za večkratno uporabo, je potrebno po uporabi odložiti. Vlačenje po žepih, avtih, okoli zapestja… no, ne gre tako. Sploh pa ni neke koristi, če nos moli ven.

Ko se bomo poleg nošenja mask naučili še nekaj o osebnem prostoru, zdaj se temu reče fizična razdalja, ali kakor bi sama temu rekla, da ti nekdo ne kiha v vrat, bomo korak naprej. Ja, kar se tega tiče, sem introvert. Ne maram, da mi nekdo v štacuni špega v denarnico, če mi nima namena plačati fasunge. Vsaj meter rabim okoli sebe, da “lahko diham”. 

Kaj ko se ne bi dotikali vsega, kar vidimo, ko zapremo vrata svojega stanovanja? Ne vem čemu služi besno udarjanje po tipki na semaforju, razen temu, da smo pobrali kup bakterij in virusov, ki jih je tja odložil nekdo, ki si je, recimo, besno vrtal po nosu. Ali pa brisal nosni sekret z roko. Ali pa se čohal po mednožju preden je pritisnil za tipko. Scal in si ni umil rok? 
Morda smo prerasli otroštvo, ko smo zaznavali svet preko dotika in ne prešlatamo vsega, kar vidimo na polici v trgovini. Rok uporabe, recimo, morajo preverjati trgovci. Za to so plačani. Pa še kupa umazanije se morajo dotikati. Korona gor ali dol. 

Ste kdaj opazovali kupce v trgovinah? Po tem, ko prešlatajo vse, oslinijo prst, da bi lažje razprli vrečko, v katero bodo položili sadje? Nočem vas strašiti, hočem vas le opozoriti, da si po nabiralništvu v trgovinah razkužite roke in se pred tem ne dotikate. Vsaj obraza ne. Prav tako ne maske. V času gripe in prehladov pa tudi korone, vam morebiti pride prav. 

Morda en koristen nasvet, ki zmeraj pride prav, ne samo v teh časih: navadite se, da imate umazano in čisto roko. Z umazano se dotikajte drugih stvari, s čisto pa sebe in svojih predmetov. Vadite lahko doma. Pa zmeraj si umijte ali razkužite roke potem, ko končate s šopingom, vožnjo z avtobusom, preden se vsedete v avto… 

Če/ko ste bolni, ne rinite na avtobuse, nakupovalna središča ipd. Zagotovo imate koga doma, da to postori namesto vas. Morda vi samo kihate, nekdo drug bo zaradi vas pristal v intenzivni enoti. Moja mami je že, kovida še ni bilo. 

Morda me boste popljuvali, lahko vam pa napišem, da že desetletja nisem imela gripe, prehladila sem se pa zmeraj sama, ko sem se, kljub temu, da imam veliko opravka z ljudmi. Veliko ljudmi.

Morda bi kazalo razmisliti o tem, da smo posamezniki del družbe? Osebno se mi zdi, da z malimi vložki lahko kar nekaj težav prihranimo družbi. In družba smo mi.