SALTO VITAE

Share on Facebook Share on Twitter Share on Google+

Človek v takih deževnih dnevih nima pač kaj veliko početi, če živi v mestu in mu ni potrebno sekati drv. Torej kofetka. Pa spi. In je. Kot dojenček: je, spi in kaka. Podrobnosti niti niso vštete. No, pa malo mu misli odplujejo.

Torej, rodiš se, ne po svoji krivdi. Navadno se celo dereš, ko te vržejo v ta svet. Pravzaprav se sebe in svojega vreščečega protesta niti ne spomnim. So mi pa povedali. Ne, ne strici, so bile kar tete.

Medtem dvakrat kihneš, mama pridobi tri sive lase in končaš osnovno šolo. Če je vse po sreči, brez večjih poškodb, niti ne teče kri v potokih. Tu in tam kaka solzica, sploh takrat, ko greš v in iz osnovne šole.

Če nisi malo bolj počasne sorte, ti mignejo nadaljna leta, vmes dobi pa mama še kak sivi las, oče pa sive brke. Odvisno je sicer, kdaj so te imeli, vsekakor pa je tvoja otroška dolžnost, da se potrudiš pobeliti vsaj kak las na glavi staršev. Eni očetje ostanejo kar brez vsega skalpa, če smo že pri tem. 

Ko ti gre najbolj fajn, spoznaš osebo, s katero bi si naredil probleme, katerih ne bi imel, če bi ostal sam. Ja, pa stanovanjski kredit zna tudi zelo zbližati dva človeka, sploh, če jemlješ dolgoročnega. Niti ne veš, kdaj ti je uspelo narediti otroka, ko ti mulc že kodra lase na glavi, da ne pišem o podajanju kljuk po zdravstvenih ustanovah. Vam rečem, kot tobogan! In to tisti, ki te pelje z ritjo navzdol. Se mi zdi, da mu rečejo tudi Vlakec smrti. No, če me že ubijejo, naj plačajo vsaj odškodnino... Aja, počasi. Za takole vratolomno vožnjo se ne podeljuje odškodnina niti ni na voljo nobene prestižne nagrade. Edina nagrada, ki jo dobiš je, da te mulc neha buditi ob popolnoma nemogočih urah.

Če imaš srečo, še petkrat opraviš salto mortale in počasi že trkaš na zadnja vrata. No, ritensko ne gre, tako po gasu pa tudi ni treba, krucinal! Kaj, ko bi človek vmes malo potoval in raziskoval, ha?! Pa ne zadnjih vrat in tam poti naprej. Tisto komot počaka.

Torej, dragi moji, kar sem vam hotela povedati, je to, da na ta svet prihrumimo vreščeč, ne po svoji krivdi, zapustimo ga pa tudi največkrat ne po svoji želji. Vse tisto vmes si krojimo pa sami Torej, dajmo uživat tisto kratko brcanje, ki si ga lahko privoščimo. 

Pa lepo se imejte, ker se grem sama trenutno brcnit v tazadnjo in na sprehod.

 

 

 

 

REPLY:

 

  


 

 

SestraVpetkah.si
is mobile friendly
 

2015 © iWeb   I  powered by QUBE system™  I  host on GreenServers