PETKE IN ZABOJNIK

Share on Facebook Share on Twitter Share on Google+

Poznate tisti občutek, ko si zjutraj vzamete čas in v miru kofetkate, potem vam pa skoraj zmanjka časa za reči, ki jih je potrebno postoriti predno zaklenete vrata za sabo? Poznate tudi tistega frdamanega Murphyja, mar ne? Pa tisto o parnih oblačilih, ki jih požira pralni stroj, vam verjetno tudi ni tuje, ne? Dobro, da so najlonke iz enega dela, ker bi Huston sicer zjutraj imel problem. Sploh, če je ženska.

Ko se ti zjutraj že mudi, končno obuješ petke, pograbiš smeti, premetavaš rokavice po rokah, hkrati zaklepaš in si vesel, da ni na hodniku nobenega kandidata, ki bi ga pohodil. Nehote seveda. Ko ti z vso ropotijo v rokah uspe odpreti zabojnik za embalirane odpadke, odvržeš vrečko, končno pohitiš čez cesto in hočeš natakniti ganc novo včeraj kupljeno rokavico, ko... ni je! Ni je ne v žepu, ni je na cesti in ni je na pločniku! Ni vrag, da črnega na belem ne bi videla! Mudi se ti, ugotoviš pa, da si usjal že drugo novo desno rokavico in ona reva doma tej niti podobna ni pa še levi sta obe! 

Ni kaj, vrneš se, oči vržeš na pločnik, za vsak slučaj pogledaš še v zabojnik...O, ti packa, packasta, iz dna praznega jebenega kontejnerja se mi reži, da bi jo grom! Ti v petkah ob prometni cesti... Kljub karakterju moja skoraj porodna teža nikakor ne bi zmogla prevrniti zabojnika. To, da je definitivno bolj zanimivo opazovati babše izza zagrnjenih zaves, kako se preriva s kontejnerjem je definitivno bolj zabavno, kot obleči hlače in babo rešiti iz zadrege. Že se vidim z nogami v zraku in z glavo v kontejnerju! Mimogrede se spomnim cigank, ki jih vlečejo ali spuščajo v kontejner... Pa s petkami, bemu mast!

Na srečo, se mi utrne misel na dežnik. Veliko jih imamo doma. Komot opremim eno manjše romsko naselje, da se ne bo treba vlačiti po kontejnerjih. Spopadem se z rokavico, ona se upira. Nekaj časa se boriva, ko nesnago le dobim na svetlo. Ne vem, kakšni so bili pogledi mimo se vozečih, jaz bi malomarnico vseeno najraje poljubila, čeprav je bila usrana. 

Torej pohitim in na srečo ne padem, ne zlomim si nog pa še na sestanek ne zamujam. Kaj pa vi? Kako ste si pa vi popestrili ta depresiven februarski dan?

 

 

REPLY:

 

  


 

 

SestraVpetkah.si
is mobile friendly
 

2015 © iWeb   I  powered by QUBE system™  I  host on GreenServers