OH, KRATKA NOČ

Share on Facebook Share on Twitter Share on Google+

Ne boste verjeli, ura še osem ni, jaz pa že kofetkam. Ne po svoji krivdi, to pa že moram napisati. In to v nedeljo! Ko bi človek lahko spal, se zbudi, ko pa ne more, ga zbudi, saj veste kaj, tista frdamana reč, ki ji rečemo budilka!

Pravijo, da se za lepoto trpi. Dodajam, da tudi ne spi. Navadno grem enkrat na teden spat z navijalkami. Roko na srce, takrat ne spim. Zakaj, za vraga, se boste vprašali. Zato, da imam en teden mir in ne zgledam kot Floki, ki je ravno izletel iz Ljubljanice.

Torej, grem vam jaz pozno spat, da me bo čim manj časa tiščalo v glavo, se zbudim malo po tem, ko sem zaspala in vidim, pravzaprav čutim, da me nekaj gleda! Bojim se sicer ne, neobičajno mi pa je. Prižgem luč in zagledam kosmata ušesa in mežikajočega cucka, ki me gleda iz stola! Seme pasje in sto križanih bolh! Kako se je povzpela na stol, mi ni jasno, videla sem pa itak samo ušesa in nos. Prav, če ji ni postelja všeč, naj pa na stolu spi! Ugasnem luč drugič.

Zdi se mi, da sem samo dobro zaprla oči, ko se zgodi. Nekaj mi je padlo na noge! Orka motorka a bom jaz spala kaj danes?!
Pesu je dolgčas in bi se igral! Okoli treh zjutraj! Zbrcam malo prešito odejo, pes se itak ni dal. Ne prižigam luči. Zaspim. 

Zbudi me kos. Očitno je pobrkljal letne čase, ker zunaj je tema, on pa prepeva svatbeno pesem. Mali črni kar vztraja, družbo mu dela pa sosed s kašljanjem. Očitno je dovolj toplo pa dežuje tudi ne.

Končno se okolica umiri, jaz pa ne morem več spati! Jaz, ki bi lahko dopoldneve prespala! 

Protestno grem kuhat kavo in upam, da zgornjega soseda ni doma, da bi mi skozi strop uletel na kavo.

Pa lepo nedeljo vam želim! 
 

REPLY:

 

  


 

 

SestraVpetkah.si
is mobile friendly
 

2015 © iWeb   I  powered by QUBE system™  I  host on GreenServers