JUTRA IN JUTRA

Share on Facebook Share on Twitter Share on Google+

Že res, da nisem jutranji človek in že res, da se mi največ nezgod zgodi takoj zjutraj, vendar pa, ko mi vstati ni potrebno, se bom zbudila zgolj zaradi želje, da pomežiknem budilki. 

Če vsakodnevno več kot dve tretjini lajfa vstajaš približno ob isti uri, ni hudič, da imaš budilko v riti. No, ne dobesedno, da se ne bi kdo ustrašil, da imam čudna nagnjenja. In ker mi zgodnje vstajanje ne leži preveč, sploh, če me nekaj ali nekdo prehitro zbudi, bevskam medtem, ko odpiram oči. Gristi tako zarana mi še ni dano.

Torej si lahko predstavljate, kakšno veselje me obide, ko mi med delovnim tednom ni potrebno vstati. Tisti otrok v meni se zbudi. ugasne budilko, ji mimogrede pomežikne,  jo poboža in se z velikim veseljem obrne v drugo stran misleč: "Ljubica, drugič se bo treba bolj potruditi, da me prestrašiš."

Hecno. Ko ti ni treba vstati, te ne vem kateri zlodej dvigne, ko bi pa moral vstati, te verjetno isti zverjasec drži priklenjeno v postelji. Nemočno. Popolnoma. Res čudno.

No, da ne bom predolga. Obožujem jutra, ko se lahko maščujem budilki, ker sem prelena, da bi jo utišala že prej. Obožujem jutra, ko ji lahko pomežiknem, ne da bi se bala, da se mi bo maščevala. Zgleda, da smo maščevalni zgolj ljudje, ker ta mašinca čisto lepo utihne brez besed. No, morda si misli svoje in čaka dan, da zapoje. No, ljubica, tudi jutri ne bo tvoj dan. Pojutrišnjem... se bova pogovorili. Resno.

Medtem, ko kramljam z mojo jutranjo sovražnico, sem skoraj pozabila na vas. Lep začetek delovnega tedna vam želi. No, onim, ki vam ni potrebno vstati pa želim prijetno jutranje pretegovanje in po možnosti kavico v posteljo. Mmmmmmm.

REPLY:

 

  


 

 

SestraVpetkah.si
is mobile friendly
 

2015 © iWeb   I  powered by QUBE system™  I  host on GreenServers