DOPUST PISAN Z VELIKIMI ČRKAMI

Share on Facebook Share on Twitter Share on Google+

Ne vem v kakšnem psihofizičem stanju ste vi te dni, svoje bi nekako primerjala z nirvano. Tisti predpraznični dnevi, ko je človek na dopustu, nekoliko odklopi službo, po možnosti tudi dnevno informativne oddaje in se posveti izključno tistemu, kar ga veseli.

Ok, pustimo umazano posodo, ker je potrebno tudi to nekoristno opravilo opraviti, razen, če uživaš v obrokih iz plastične posode. Ker nisem indijanec, da bi znala priklicati dež, je potrebno pač tisto, kar človek posvinja, tudi pomiti. Res, da ne z veseljem, temveč zgolj iz čiste potrebe. Rockefeller pač nisem.

Klinc pa tak dopust, če si kot prvo ne moreš privoščiti poležavanja v postelji. Vam povem, da je tudi jutranja kava boljša, ko imaš dopust. Nesreče se mi v teh dneh tudi ne dogajajo. Niti jutranje ne, priznam. Ergo, komot potrdim, da nisem jutranji človek. Nočni pač, mea culpa. Čeprav pozneje vstanem, nikoli ne vstane pred mano pes. Ne, njo je še vedno potrebno iz postelje izvabiti bodisi z posladkom, bodisi z omembo tega, da se bo jedlo. Hecno, pa pravijo, da psi ne razumejo. Moj pes bi lahko prevajal, ko gre za hrano, krucifiks!

Potem so tu sprehodi. Ne, ne po štacunah, ker ne maram prerivanja. Kljub temu je prijetno obiskati center mesta, se dobiti s prijatelji, kofetkati in čajčkati v miru, medtem, ko ne rabiš preverjati ure. Ok, pustimo datum. Kakor sem štartala, se mi zdi, da bom še Novo leto zamudila... 

Čas imaš degustirati tako jedi kot pijače, sploh, ker imaš čast kozarce večkrat dnevno menjati. Prav ti pride, če dobiš obisk: ti se ukvarjaš s kulinariko in preverjaš ustrezno temperaturo in znamko pijače, menjavaš jedi, krožnike, pribor in kozarce, mama pa pomiva. Glejte, nekdo pač mora. Mame imamo zato, da opravijo umazano delo namesto nas, če še niste vedeli. Ok, no, malo pretiravam. Nikar se ne ustrašite. Še diha pa miga tudi.

Ker živiš v enaindvajsetem stoletju in ker se bližajo prazniki, uporabljaš pa različno sodobno tehnologijo... ja, večinoma si, no, ne ti osebno, priklopljen na štrom. Na srečo se sama ne praznim tako na kviki kot mobilc, komp pa še kaj. S prijatelji pač komuniciraš. In prazniš baterije. December je mesec v katerem poraste poraba elektrike, če sodim po sebi. Da ne omenjam lučk. December je mesec, ko imaš zaradi različne razsvetljave svetlo tudi ponoči. In s tem več energije. Tudi porabljene. Se strinjate, mar ne?

Pustimo to, da manjka sneg, če imamo že nizke temperature. Priznam, lahko bi bilo slabše. Recimo še bolj mrzlo. Če se večplastno oblečeš, ti mraz ne pride do kosti. Tisto premikajoče se zakrinkano truplo, ki ga morebiti srečate zunaj, ni polarni medved temveč zgolj mojih petdeset in dekagram zavitih v vse, kar se da na sebe spraviti. P.S.: Tepih je še na svojem mestu.

Če parafraziram: vsi so zaljubljeni, moj edini problem ta hip pa je, katero barvo laka naj nanesem na nohte. Ne dvomim, da ste razumeli, kaj sem želela povedati.

Pa lepe praznike vam želim!

 

REPLY:

 

  


 

 

SestraVpetkah.si
is mobile friendly
 

2015 © iWeb   I  powered by QUBE system™  I  host on GreenServers