ČISTO TAPRAVI OTROK

Share on Facebook Share on Twitter Share on Google+

Ne vem, kako je z vami, sama postanem ob konkretnem sneženju čisto evforična. Na srečo mi ni treba voziti po zasneženih in neočiščenih cestah. Pa pustimo to. Kot otrok se veselim snega, čeprav sem na smučeh stala zgolj enkrat pa še to se je končalo tako, da so bile smuči v dolini, sama pa še zmeraj na hribu. Brez poškodb in na tazadnji. Nekako vseeno nisem ljubitelj mavca in tak štor kot sem, bi mi ga verjetno morali šenkati, če bi mi uspelo obdržati smuči na nogah. Raje drsam. No, nadrsamo pa itak vsi. Velikokrat.

Obožujem naletavanje snežink. Spomnim se otroških dni, ko se me sploh ni videlo iz snega. Res je, da sem bila manjša, res pa je tudi, da ga je zapadlo mnogo več, kot zadnja leta. Spomnim se, kolikokrat so me iz snega vlekli za noge, ker so sanke velikokrat kar poletele navzdol po hribu, na koncu sem poletela pa še jaz in pristala z glavo v snegu. Ledeni piling in to že takrat, si morete misliti?

Ko sem bila majhna, ni bilo raznih bund in nepremočljivih oblačil, temveč so me oblekli večplastno v doma pletena oblačila. Drobiž kot sem, je nemudoma postal nepremičnina. Po večurnem igranju na snegu in modrih žnablih, je morala babica ožeti še spodnje perilo, volnena oblačila so stala pokončno pa kar sama. Da bi prepoznala otroke, nas je morala najprej preobleči in odtajati. Na srečo, sosedovih itak ni bilo, ker je stala hiša na samem ob hosti. Predstavljajte si sankanje po hosti za hišo. Dobro, da smo živi. Pa vožnjo s kolesi po zaledenelem jezeru. Na srečo babi o tem ni imela pojma.

O pogruntavščinah v osnovni in srednji šoli ne bi izgubljala besed, ker sami veste, kako to gre. Kepanje, metanje po snegu in v sneg, ribanje z snegom, metanje kep v razred mimo glave učitelja (če si imel srečo, ga nisi zadel)...

In potem tak ljubitelj zime dobi otroka, ki je prepričan, da sneg grize. Medtem, ko se mati meče po snegu, da bi navdušila smrkljo, mula stoji ob hiši in komaj čaka, da se vrne na toplo. V smučarski bundi in z rokavicami seveda. Le kaj so si mislili sosedi... Pelješ smrkljo v Murski Soboti v park z sankalno lopato, najdeš en usrani hribček, se poganjaš... nič! Mula sploh noče s potke! Priznam, po parih poskusih sem odnehala. Dete pač ne mara snega. Ma kak metujček v snegu, kako kepanje, mula preprosto noče v sneg! Če je nebi rodila, bi se še vprašala, če je moja!

Seveda se da zrasti tudi brez tega užitka, sem pa vesela, da imam psa, ki obožuje zimo. Tako sva dve, ki se valjava po snegu, se igrava s frizbijem in preprosto uživava. Ma kaki trdi prsti, kake mokre hlače! Če v tem času ne pripelješ domov snežaka, ki ga je potrebno odtajati, nisi bil zunaj. Vam povem, da imam v snežni sezoni najbolj čistega psa. Dokler spravim vse snežene kepe in svaljke z nje, je pes še stuširan povrhu. In to ne enkrat dnevno. Zakaj bi se matrala z delanjem snežaka, ko zmeraj znova enega živega talim vsakič, ko prideva domov? Pa še zastonj fitnes imam vsakodnevno, ko dvigujem psa v in iz kadi.

Priznam, uživam v zimskh vragolijah. Le predolgo naj ne trajajo, ker imam rada tudi vročino in poletje. 

Pa uživajte v snegu, dokler je lep in bel, ker bo kmalu itak zgolj žlavsa.

 

REPLY:

 

  


 

 

SestraVpetkah.si
is mobile friendly
 

2015 © iWeb   I  powered by QUBE system™  I  host on GreenServers